Na 4-dnevnem izletu smo si ogledali Pariz, ker je bilo kar nekaj odziva na blog post Nizozemska skozi oči nepremičninskega agenta, nadaljujmo s tem. Za razliko od tistega blog posta vam pri tem ne morem povedati nič o francoskih domovih, ker nobenega nisem videla. Čeprav sem se na vse pretege trudila spoprijateljiti s Francozi, da bi me povabili v svoje domove, da bi lahko videla ta romantičen pariški slog opremljanja o katerem sem tudi že pisala. Pa nič od tega. :)
Edino bližnjo srečanje, ki sem ga imela s Francozi, je bilo, ko mi je v mestu ropar hotel suniti vsebino iz torbice in je ena gospa v francosščini začela kričati, ter delati dramo, ker je videla da roparja stika po moji torbici, ki je visela na mojem hrbtu, takoj za tem je za njim začel teči en zelo visok blondinec, pravi viking..po videzu, ogromen in blond. Bila sem res navdušena! Prvič zato,ker v Ljubljani bi ljudje mirno gledali in si mislili: "Ni moja stvar. Sej bodo oropali njo, ne mene." Parižanom je pa mar za druge! 2. Zato, ker mi ni zmanjkalo nič! Hvala gospe glasni. :)
Sej je bilo še kakšno srečanje, npr. ko sem 15 minut Francozu razlagala kje je Slovenija, tudi z Hrvaško ni šlo, ujela sva se šele pri Avstriji.:) Potem sem odnehala. Videla sem, da ne bom sklenila nobenega francoskega prijateljstva v teh kratkem času in ne bom izvedela nič novega o francoskih domovih in kulturi. :) Sem si pa podrobno ogledala francoske stavbe.
Pri zunanjosti stavb so najbolj očitni francoski balkoni. V Parizu dejansko ni konkretnega balkona. Ko se bodo stranke na ogledih pritoževale nad balkoni, ki so široki SAMO 1,5 m in kao niso funkcionalni, jih bom napotila v Pariz. :) Vse njihove starejše hiše imajo francoske balkone, ki sploh niso balkoni. Če mene vprašate je šlo v Parizu veliko kovanih ograj v nič. Sploh ne vem, kje je računica, ker te kovane reči so drage. Ampak očitno je v Parizu estetika pred funkcionalnostjo in ekonomsko računico. :)
Poleg ograj so me v Parizu navdušila vrata. Vse starinske hiše v Parizu imajo čudovita velika vrata, ki so od stavbe do stavbe drugače izrezbarjena, drugih barv, velikosti in oblike, z različnimi kovinskimi detajli. Francozi dajo nedvomno veliko na detajle in estetiko!
Kar je izrazito moteče je to, da med temi čudovitimi, romantičnimi, staromeščanskimi hišami, pri katerih je vsak detajl dodelan in premišljen, so vmes zrasli čisto sodobni, brezdušni, suhoparni, kvadratasi bloki. Le kdo je dovolil tak zločin? :) Eno sliko sem vam priložila v galerijo, kot dokazno gradivo, da vidite kako grozno to zgleda.
Pri Parižanih mi je všeč, da stare čudovite stavbe, krasno vzdržujejo. Če ste si že ogledali Prago in pri tem bili natančni, veste da Praga je veličastna ponoči, če si jo ogledaš po dnevi pa boš videl, da več kot očitno zmanjkuje denarja za vzdrževanje teh čudovitih, mogočnih stavb. Vse se krha, lomi, ni popravljeno...itd.. V Parizu temu ni tako, stavbe so kot, da bi bile včeraj zgrajene.
Pogledala sem si tudi veliko izložb nepremičninskih agencij in moram reči, da so cene primerljive z Ljubljano. Ne poznam podrobnosti, mikrolokacij, slabosti, prednosti, pariškega trga. Ampak to kar sem pogledala, par izložb nepremičninskih agencij, ceno in kvadraturo sem dobila občutek, da ni drastičnih odstopanj od ljubljanskih cen.
Da, brez oziranja po tem kako to delajo drugi, ne gre! Vedno se lahko kaj novega naučimo, vidimo, če le po svetu hodimo vedoželjno. Kamorkoli hodim, gledam kaj je kaj inovativnega za Stanart, tako da koncept naših vizitk s slikami so iz Kanade, kjer je pastork dolgoletne nepremičninske agentke mi dal njeno vizitko, sem jo pogledala in rekla: "Wauu, slika na vizitki. Kako zanimivo. To v Sloveniji ni praksa." Pa je rekel: "Moja mačeha pravi, da tisti, ki misli, da je nepremičninski posel stvar nepremičnin, nima pojma. Da real estate business je čista prodaja, a v prodaji ljudje kupujejo od ljudi in ima to zares malo opraviti s stvarmi." Kaj? A ni prodaja proces prodaje stvari? O čem je tu govora? Kakšni ljudje za vraga? Kot čisti zelenec nisem vedela o čem govori, ampak sem zaupala, da ženska, ki celo življenje prodaja nepremičnine ve, zato imamo Stanartovci slike na vizitkah. Izkazalo se je za učinkovito. V svojem mladem življenju sem se dostikrat naučila, da: Včasih ni logično, je pa učinkovito. :) Zato zaupam ljudem, ki so prehodili kakšno pot pred mano.
Tako da ko boste videli naše nove oznake, da se nepremičnina prodaja in bodo drugačne od vseh slovenskim...vam samo namignem, da ideja je bila "ukradena" od francoskih nepremičninskih agencij in rešuje problem, da so 2D table slabo vidljive.
Vrnimo se k Parizu. Veste kaj je zločin št.2? Da ljudje v Parizu množično mečejo smeti na tla in zvečer je v mestu grozno stanje, po tleh čevlji, pol skladišča z Mcdonalds embalažo, ne ve še kaj.. Ljudje kar hodijo in množično mečejo stvari od sebe, čeprav so v bližini koši za smeti. Grozno! V glavnem: To je tisti slab vidik. Pa še to, da v Parizu poleg velikega blišča lahko vidiš tudi veliko bedo. Še danes mi je pred očmi podoba očeta z majhnim otrokom, ki spi na metro postaji. Seveda bo ostala tudi slika Luvra in mogočnih stavb, a pozabljeni ne bodo niti prizori bede.
In tako se vrneš domov in rečeš: "Povsod je lepo, a doma je najlepše!" Najbolj sem hvaležna, da živimo v relativno čistem okolju, kjer ljudje imajo vsaj malo zavedanja, da če onesnažijo naravo, to ne naredijo sosedu v sosednji ulici, mestni službi, ki bo to mogla pospraviti, ampak sebi! Ker so tudi oni del te narave.
Edino bližnjo srečanje, ki sem ga imela s Francozi, je bilo, ko mi je v mestu ropar hotel suniti vsebino iz torbice in je ena gospa v francosščini začela kričati, ter delati dramo, ker je videla da roparja stika po moji torbici, ki je visela na mojem hrbtu, takoj za tem je za njim začel teči en zelo visok blondinec, pravi viking..po videzu, ogromen in blond. Bila sem res navdušena! Prvič zato,ker v Ljubljani bi ljudje mirno gledali in si mislili: "Ni moja stvar. Sej bodo oropali njo, ne mene." Parižanom je pa mar za druge! 2. Zato, ker mi ni zmanjkalo nič! Hvala gospe glasni. :)
Sej je bilo še kakšno srečanje, npr. ko sem 15 minut Francozu razlagala kje je Slovenija, tudi z Hrvaško ni šlo, ujela sva se šele pri Avstriji.:) Potem sem odnehala. Videla sem, da ne bom sklenila nobenega francoskega prijateljstva v teh kratkem času in ne bom izvedela nič novega o francoskih domovih in kulturi. :) Sem si pa podrobno ogledala francoske stavbe.
Pri zunanjosti stavb so najbolj očitni francoski balkoni. V Parizu dejansko ni konkretnega balkona. Ko se bodo stranke na ogledih pritoževale nad balkoni, ki so široki SAMO 1,5 m in kao niso funkcionalni, jih bom napotila v Pariz. :) Vse njihove starejše hiše imajo francoske balkone, ki sploh niso balkoni. Če mene vprašate je šlo v Parizu veliko kovanih ograj v nič. Sploh ne vem, kje je računica, ker te kovane reči so drage. Ampak očitno je v Parizu estetika pred funkcionalnostjo in ekonomsko računico. :)
Poleg ograj so me v Parizu navdušila vrata. Vse starinske hiše v Parizu imajo čudovita velika vrata, ki so od stavbe do stavbe drugače izrezbarjena, drugih barv, velikosti in oblike, z različnimi kovinskimi detajli. Francozi dajo nedvomno veliko na detajle in estetiko!
Kar je izrazito moteče je to, da med temi čudovitimi, romantičnimi, staromeščanskimi hišami, pri katerih je vsak detajl dodelan in premišljen, so vmes zrasli čisto sodobni, brezdušni, suhoparni, kvadratasi bloki. Le kdo je dovolil tak zločin? :) Eno sliko sem vam priložila v galerijo, kot dokazno gradivo, da vidite kako grozno to zgleda.
Pri Parižanih mi je všeč, da stare čudovite stavbe, krasno vzdržujejo. Če ste si že ogledali Prago in pri tem bili natančni, veste da Praga je veličastna ponoči, če si jo ogledaš po dnevi pa boš videl, da več kot očitno zmanjkuje denarja za vzdrževanje teh čudovitih, mogočnih stavb. Vse se krha, lomi, ni popravljeno...itd.. V Parizu temu ni tako, stavbe so kot, da bi bile včeraj zgrajene.
Pogledala sem si tudi veliko izložb nepremičninskih agencij in moram reči, da so cene primerljive z Ljubljano. Ne poznam podrobnosti, mikrolokacij, slabosti, prednosti, pariškega trga. Ampak to kar sem pogledala, par izložb nepremičninskih agencij, ceno in kvadraturo sem dobila občutek, da ni drastičnih odstopanj od ljubljanskih cen.
Da, brez oziranja po tem kako to delajo drugi, ne gre! Vedno se lahko kaj novega naučimo, vidimo, če le po svetu hodimo vedoželjno. Kamorkoli hodim, gledam kaj je kaj inovativnega za Stanart, tako da koncept naših vizitk s slikami so iz Kanade, kjer je pastork dolgoletne nepremičninske agentke mi dal njeno vizitko, sem jo pogledala in rekla: "Wauu, slika na vizitki. Kako zanimivo. To v Sloveniji ni praksa." Pa je rekel: "Moja mačeha pravi, da tisti, ki misli, da je nepremičninski posel stvar nepremičnin, nima pojma. Da real estate business je čista prodaja, a v prodaji ljudje kupujejo od ljudi in ima to zares malo opraviti s stvarmi." Kaj? A ni prodaja proces prodaje stvari? O čem je tu govora? Kakšni ljudje za vraga? Kot čisti zelenec nisem vedela o čem govori, ampak sem zaupala, da ženska, ki celo življenje prodaja nepremičnine ve, zato imamo Stanartovci slike na vizitkah. Izkazalo se je za učinkovito. V svojem mladem življenju sem se dostikrat naučila, da: Včasih ni logično, je pa učinkovito. :) Zato zaupam ljudem, ki so prehodili kakšno pot pred mano.
Tako da ko boste videli naše nove oznake, da se nepremičnina prodaja in bodo drugačne od vseh slovenskim...vam samo namignem, da ideja je bila "ukradena" od francoskih nepremičninskih agencij in rešuje problem, da so 2D table slabo vidljive.
Vrnimo se k Parizu. Veste kaj je zločin št.2? Da ljudje v Parizu množično mečejo smeti na tla in zvečer je v mestu grozno stanje, po tleh čevlji, pol skladišča z Mcdonalds embalažo, ne ve še kaj.. Ljudje kar hodijo in množično mečejo stvari od sebe, čeprav so v bližini koši za smeti. Grozno! V glavnem: To je tisti slab vidik. Pa še to, da v Parizu poleg velikega blišča lahko vidiš tudi veliko bedo. Še danes mi je pred očmi podoba očeta z majhnim otrokom, ki spi na metro postaji. Seveda bo ostala tudi slika Luvra in mogočnih stavb, a pozabljeni ne bodo niti prizori bede.
In tako se vrneš domov in rečeš: "Povsod je lepo, a doma je najlepše!" Najbolj sem hvaležna, da živimo v relativno čistem okolju, kjer ljudje imajo vsaj malo zavedanja, da če onesnažijo naravo, to ne naredijo sosedu v sosednji ulici, mestni službi, ki bo to mogla pospraviti, ampak sebi! Ker so tudi oni del te narave.
RSS Feed
