Če se nahajate na strani prodajalca ali agenta je bistvenega pomena verjeti v nepremičnino. Čutiti njene prednosti ter potencial z vsem svojim bitjem. To predstavlja pol dobro izpeljane prodaje nepremičnine. Težko kot agent uspešno prodaš nepremičnino v katero sam ne verjameš, v njej ne bi nikoli zares živel. Enako se začuti, če prodajalec preveč podleže mnenjem potencialnih kupcev in izgubi "lep" pogled na svojo nepremičnino. Ko ga komentarji prepričajo, da prevladujejo slabosti. Prednosti in slabosti ima vsaka nepremičnina, idealne ni. Odvisno je samo to kar prevlada. In ne more prevladati +, če vi kot lastnik/agent ne čutite in ne mislite da je več prednosti kot slabosti. In to morate verjeti in ne zgolj govoriti. Če govorite, a ne verjamete, bo vibracija izrečenega slaba, ne bo pristno in proces ne bo uspešen!
To se mi je ponovno potrdilo. Dali smo v prodajo stanovanje, ki je meni osebno bilo zelo všeč. Majhno, ampak točno videla sem ga kako bi se ga dalo urediti. Iskreno sem čutila vse njegove prednosti. In kako bi lahko v njem lagodno bival par, ker trenutno je bivanje bilo izredno prirejeno specifičnim potrebam. Imeli smo prvo serijo ogledov in opazila sem, da kupci ne čutijo enako kot jaz. Od 11 ogledov so 4 rekli, da je premajhno, da ne vedo kam bi dali omare in kam stvari. Sicer smo dobili želeno ponudbo, ampak ta ponudba je bila na majavih nogah. Že prva ovirica je pomenila konec procesa. Čutila sem da kupovalke (in ostalih kupcev v tej seriji) nismo čustveno ujeli, le razumsko ji je nepremičnina bila ok. Razmišljala sem o vse te ljudeh in zdeli so se mi, da ne bi smeli imeti nič več prtljage kot jo imam sama. Nisem mogla verjeti, kako ne čutijo funkcionalnosti te nepremičnine. Niso videli to, kar sem v nepremičnini videla jaz.
Kaj pa zdaj? GREMO JIM NARISATI, to kaj vidim jaz! :) Na spletu sem kot nepoznavalec natrenirala risanje (z moje točke naprednejših) 3D tlorisov in prikazala to, kar sem imela v glavi. In glej to: Že pri naslednji seriji ogledov so vsi govorili o tem, da je sicer majhna kvadratura, ampak z idejo, ki je bila priložena bi bilo odlično za živeti. Skoraj vsaka stranka je omenila dodatno priložen tloris. Danes ko stanovanje ni več na prodaj, me je poklicala gospa, ki je bila v prvi seriji ogledov in mi je že na ogledu odkimavala: "Ne, ne. Premajhno je.", in rekla, da si je premislila, da ko je videla dodaten tloris se ji njeno bivanje v tej nepremičnini, na tak način, zdi sprejemljivo in da prosi za ponoven ogled. Meni se je le smejalo in mislila sem si: "Aha, zdaj končno vidiš to kar sem videla jaz." :)
Sicer bo nepremičnina šla v roke pametnih posameznikov, ki bi vrednost videli tudi brez mene, ker imajo s tem že nekaj izkušenj. Ampak so mi opažanja pri tem primeru bila izredno zanimiva ter zabavna. Tudi uporabna. Nauk je sledeč: Verjemite v prednosti svoje nepremičnine in zgolj na njih se osredotočajte! Oglejte si dejanski tloris in postavitev pohištva, ki sem jo predlagala. Sicer bi bila sprememba minimalna, ampak ljudje so jo prepoznali kot optimalno pri tej nepremičnini. Torej je po mnenju ljudi pomembno loviti ravnotežje med odprtim konceptom in funkcionalno ločenostjo.
To se mi je ponovno potrdilo. Dali smo v prodajo stanovanje, ki je meni osebno bilo zelo všeč. Majhno, ampak točno videla sem ga kako bi se ga dalo urediti. Iskreno sem čutila vse njegove prednosti. In kako bi lahko v njem lagodno bival par, ker trenutno je bivanje bilo izredno prirejeno specifičnim potrebam. Imeli smo prvo serijo ogledov in opazila sem, da kupci ne čutijo enako kot jaz. Od 11 ogledov so 4 rekli, da je premajhno, da ne vedo kam bi dali omare in kam stvari. Sicer smo dobili želeno ponudbo, ampak ta ponudba je bila na majavih nogah. Že prva ovirica je pomenila konec procesa. Čutila sem da kupovalke (in ostalih kupcev v tej seriji) nismo čustveno ujeli, le razumsko ji je nepremičnina bila ok. Razmišljala sem o vse te ljudeh in zdeli so se mi, da ne bi smeli imeti nič več prtljage kot jo imam sama. Nisem mogla verjeti, kako ne čutijo funkcionalnosti te nepremičnine. Niso videli to, kar sem v nepremičnini videla jaz.
Kaj pa zdaj? GREMO JIM NARISATI, to kaj vidim jaz! :) Na spletu sem kot nepoznavalec natrenirala risanje (z moje točke naprednejših) 3D tlorisov in prikazala to, kar sem imela v glavi. In glej to: Že pri naslednji seriji ogledov so vsi govorili o tem, da je sicer majhna kvadratura, ampak z idejo, ki je bila priložena bi bilo odlično za živeti. Skoraj vsaka stranka je omenila dodatno priložen tloris. Danes ko stanovanje ni več na prodaj, me je poklicala gospa, ki je bila v prvi seriji ogledov in mi je že na ogledu odkimavala: "Ne, ne. Premajhno je.", in rekla, da si je premislila, da ko je videla dodaten tloris se ji njeno bivanje v tej nepremičnini, na tak način, zdi sprejemljivo in da prosi za ponoven ogled. Meni se je le smejalo in mislila sem si: "Aha, zdaj končno vidiš to kar sem videla jaz." :)
Sicer bo nepremičnina šla v roke pametnih posameznikov, ki bi vrednost videli tudi brez mene, ker imajo s tem že nekaj izkušenj. Ampak so mi opažanja pri tem primeru bila izredno zanimiva ter zabavna. Tudi uporabna. Nauk je sledeč: Verjemite v prednosti svoje nepremičnine in zgolj na njih se osredotočajte! Oglejte si dejanski tloris in postavitev pohištva, ki sem jo predlagala. Sicer bi bila sprememba minimalna, ampak ljudje so jo prepoznali kot optimalno pri tej nepremičnini. Torej je po mnenju ljudi pomembno loviti ravnotežje med odprtim konceptom in funkcionalno ločenostjo.
RSS Feed
