Ne bom pisala o dogajanju s terena, ne o beguncih, ne o malčkih. Opisala bom zgodbo, ki se me je dotaknila. Sedim v taksiju in sem čisto v svojih mislih. Pa me zmoti taksist in reče: »Ali lahko prižgem čik? Živčen sem. Žena ima slabe dneve in komaj čakam, da še tebe odpeljem in grem domov.« Pomislim: »Kako lepo!« Če ni lepo je vsaj iskreno. To je pa lepo.
Odobrim zahtevo, čeprav sem nekadilec. Ne bo ubilo, če bom par minut pasivni kadilec. Iz radovednosti (Moja faza »zakaj« vprašanj se ni končala pri petih letih, še ker trajaja.) vprašam: »Kaj se je pa zgodilo, da ima slabe dneve?« Gospod odgovori: »Pri njej je tako. Ali ima slabe ali ima dobre dneve.« Mislim si, uuh, huda reč, in rečem: »Sej imamo vsi slabe in dobre dneve.« Gospod čisto tiho reče: »Ampak ona ima depresijo.« Opravičim se: »Oprostite, ker nisem povezala in sem bila neuvidevna. Nimam veliko izkušenj s tem. Pri meni in ljudeh v moji okolici je večja verjetnost, da kdo pristane v klubu anonimnih alkoholikov, kot na antidepresivih. Sem iz Bele krajine.« S šalo sem želela sprostiti ozračje. Ne vem, če mi je uspelo. Ampak je tudi res, da so moje izkušnje z depresijo omejene na poznavanje enega samega primera, in ko se je ta oseba v mladih letih »poskušala ubiti« (pol ure preden je kaj naredila je vsem razposlala sms-e) je dobila nov fotoaparat od staršev. Moje izkušnje mi govorijo, da je depresija=razvajenost. Ampak kot sem že omenila moje izkušnje o tej temi so izrednoooo omejene. Ampak nikoli ne veš kako se življenje obrne in kdaj boš potreboval te informacije, zato nadaljujem: »Kako pa to izgleda?«
Gospod nadaljuje: »Moja žena, je krasna ženska. Ampak včasih je hudo, zelo hudo. In takrat želim biti z njo. Ona ne zasluži, da je tako. Imela je težko življenje. Jaz tudi nisem razumel, jaz sem iz kmetov, pri nas se štala očisti, če je umazana, ne joka se 7 dni, zato ker je umazana. « Rečem: »Jaz sem tudi kmet!« Mišljeno je bilo v prenesemen pomenu, verjetno je razumel. Ni komentiral. :) Moje pripombe niso vedno posrečene in ne sedejo vedno tako, kot so bile mišljene. :) Nadaljuje: »Ampak ona mene rabi in jaz rabim njo, da vem, da bistvo mojega življenja ni, da sem taksist, ampak to da držim pokonci eno krasno žensko.« Pomislim: Gospod, a gremo mi organizirati eno tako predavanje, kjer bi vi ta odnos prenesli na vse sodobne moške. Coaching varianta. :)) Žene bodo projekt denarno podprele, zagotovo. Vsaki bi laskalo, da ded'c laufa domov, ker imaš ti slabe dneve. :)
Zahavlila sem se za vožnjo (seveda tudi plačala) in izstopila iz taksija. Še dolgo sem bila navdušena nad tem kako krasen človek je gospod, kako lepo je, da ima gospa tako podporo in kako pristno je bilo vse skupaj.Zaključek: Vsak človek nam je na pot poslana z razlogom in točno tak kot ga potrebujemo. Če ste tudi vi pomislili, zakaj nimam tako »krasnega« partnerja, verjetno tudi vi niste ta »krasna« gospa. :)) V bistvu je treba biti hvaležen, ker tega ne potrebuješ. Enako je z šefi, sodelavci, otroci, izkušnjami, okoliščinami…imate točno takšne kot jih trenutno potrebujete. Različna počutja, različni ljudje, različni blagoslovi! :)
Odobrim zahtevo, čeprav sem nekadilec. Ne bo ubilo, če bom par minut pasivni kadilec. Iz radovednosti (Moja faza »zakaj« vprašanj se ni končala pri petih letih, še ker trajaja.) vprašam: »Kaj se je pa zgodilo, da ima slabe dneve?« Gospod odgovori: »Pri njej je tako. Ali ima slabe ali ima dobre dneve.« Mislim si, uuh, huda reč, in rečem: »Sej imamo vsi slabe in dobre dneve.« Gospod čisto tiho reče: »Ampak ona ima depresijo.« Opravičim se: »Oprostite, ker nisem povezala in sem bila neuvidevna. Nimam veliko izkušenj s tem. Pri meni in ljudeh v moji okolici je večja verjetnost, da kdo pristane v klubu anonimnih alkoholikov, kot na antidepresivih. Sem iz Bele krajine.« S šalo sem želela sprostiti ozračje. Ne vem, če mi je uspelo. Ampak je tudi res, da so moje izkušnje z depresijo omejene na poznavanje enega samega primera, in ko se je ta oseba v mladih letih »poskušala ubiti« (pol ure preden je kaj naredila je vsem razposlala sms-e) je dobila nov fotoaparat od staršev. Moje izkušnje mi govorijo, da je depresija=razvajenost. Ampak kot sem že omenila moje izkušnje o tej temi so izrednoooo omejene. Ampak nikoli ne veš kako se življenje obrne in kdaj boš potreboval te informacije, zato nadaljujem: »Kako pa to izgleda?«
Gospod nadaljuje: »Moja žena, je krasna ženska. Ampak včasih je hudo, zelo hudo. In takrat želim biti z njo. Ona ne zasluži, da je tako. Imela je težko življenje. Jaz tudi nisem razumel, jaz sem iz kmetov, pri nas se štala očisti, če je umazana, ne joka se 7 dni, zato ker je umazana. « Rečem: »Jaz sem tudi kmet!« Mišljeno je bilo v prenesemen pomenu, verjetno je razumel. Ni komentiral. :) Moje pripombe niso vedno posrečene in ne sedejo vedno tako, kot so bile mišljene. :) Nadaljuje: »Ampak ona mene rabi in jaz rabim njo, da vem, da bistvo mojega življenja ni, da sem taksist, ampak to da držim pokonci eno krasno žensko.« Pomislim: Gospod, a gremo mi organizirati eno tako predavanje, kjer bi vi ta odnos prenesli na vse sodobne moške. Coaching varianta. :)) Žene bodo projekt denarno podprele, zagotovo. Vsaki bi laskalo, da ded'c laufa domov, ker imaš ti slabe dneve. :)
Zahavlila sem se za vožnjo (seveda tudi plačala) in izstopila iz taksija. Še dolgo sem bila navdušena nad tem kako krasen človek je gospod, kako lepo je, da ima gospa tako podporo in kako pristno je bilo vse skupaj.Zaključek: Vsak človek nam je na pot poslana z razlogom in točno tak kot ga potrebujemo. Če ste tudi vi pomislili, zakaj nimam tako »krasnega« partnerja, verjetno tudi vi niste ta »krasna« gospa. :)) V bistvu je treba biti hvaležen, ker tega ne potrebuješ. Enako je z šefi, sodelavci, otroci, izkušnjami, okoliščinami…imate točno takšne kot jih trenutno potrebujete. Različna počutja, različni ljudje, različni blagoslovi! :)