Add text
UMETNOST BIVANJA
  • Blog
  • About
  • Contact

Prodajalci nepremičnin: Sprostite se in naj vas vodi tok

11/5/2015

0 Comments

 
Prodajate nepremičnino? Če je ne, preberite, ker jo morda enkrat boste. :) Opažanje se lahko tudi prenese v golo preživljanje (=beri življenje), ne samo na področje prodaje nepremičnin. Agenti sodelujemo s prodajalci nepremičnin in opažamo, da je največja napaka, ki jo prodajalci naredijo so nerealna pričakovanja/ dejanja, spodbujena z nerealnimi občutki.

Scenarij v praksi je sledeč: V prodajo gre stanovanje, cena je nastavljena rahlo višje, ker je to "dobro", da imaš maneverski prostor za zniževanje. Ker akcija, sproži reakcijo. Se začnejo ogledi. Veliko jih je. Lastnik dobi krila. Pričakovanja od agentov in procesa prodaje se zvišajo. Cena z maneverskim prostorom za znižanje, postane kar pričakovana cena prodajalca. Pride kupec, ki mu je nepremičnina všeč. Ponudi relano vsoto. Prodajalec pod vtisi velikega števila ogledov, zavrne ponudbo. Zapre vrata! Število ugledov začne upadati. Tudi ta oglaševalska akcija ima svoj živlenski cikel. Stanje se začne umirjati. Ogledov je vse manj. Ogledi se omejijo zgolj na stranke, ki jih agent spodbuja k ogledu. Prodajalca grabi panika. Kaj je zdaj to? Hočem nazaj vso to množico ljudi, ki mi je dajala občutek, da prodajam zlato jajce. Seveda lahko najamete novega agenta, on bo oddal svojo ponudbo in za kratek čas vam bo vrnil občutek, da prodajate zlato jajce. Rezultat bo na koncu isti: Srečala vas bo realnost in do prodaje najverjetneje ne bo prišlo. Zlato jajce bo na trgu tako zelo razvrednoteno, da veš še jajce ne bo.

Zato je pomembno ostati prizemljen in se sprostiti. Vi lahko sami oddate oglas, lahko naredite še boljše slike, bolj inovativen oglas, kot agent.  Bolje veste kaj so prednosti stanovanja, lokacije. Vse to lahko prodajalec naredi sam! In v današnjem času velikokrat tudi naredi. Agencije se zvedamo, da to ni naša konkurenčna prednost. Zato večina agencij ne usmerja prevelike pozornosti v to, da so oglasi sodobne akrobacije. V procesu prodaje nepremičnine lahko ogromno stvari res naredite sami. Samo ena stvar je, ki jo lahko namesto vas naredi agent boljše: ODNOS S KUPCEM!!! Agent lahko bolje vodi proces prodaje. Ostane prizemlje in vodi komunikacijo med obema strankama. ČE sami prodajate nepremičnino in ste ena na ena s stranko in ji rečete: "To stanovanje je res nekaj posebnega." Druga stran si misli: " Ja, seveda. Sej je edino, ki ga imaš." :) Če agent reče: "To stanovanje je nekaj posebnega." Si stranka misli: "ČE to misli ona, ki vidi toliko stanovanj, je to stanovanje res nekaj posebnega." Res pa je tudi, da agenti ne razdajamo svoje pohvale za stvari, ki niso nekaj dobrega v naših očeh. Svojega imena ter ugleda pa res ne boš dal za stranko, ki ima na drugi strani še 5 drugih agentov. Pohvalil boš res samo to, kar je dobro. :) Tukaj je še nekaj pomembnega: Ko se vam na vratih pojavi stranka, je za vas en velik ?. Ne poznate jo, ne veste kaj je za njo pomembno, ne veste kakšna oseba je, ne veste ničesar. Za vas je le številka v množici, ki vam daje občutek zlatega jajca. S svojo predstavitvijo stanovanaj jo boste prej odgnali in izpostavili napačna dejstva, kot pa da jo boste navdušili. Zato, če že sodelujete z agentom, se povlečite in pustite, da on predstavi stanovanje. Poudaril bo lastnosti, ki so za stranko pomembne.  Vsaka nepremičnina ima + in -. Če ne veste kaj je za drugo stran +, je velika verjetnost, da vam bo ušel -. Agent ni lutka, ki odda oglas. Agent je oseba, ki mu je prodaja nepremičnin profesija! Ta oseba preden k vam pripelje stranko, natanko ve vse podatke o stranki. Tudi če imate mnenje, da je vaše javno nastopanje boljše od agentovega (Možno tudi, da v realnosti je.), da bolje veste kaj so prednosti stanovanja (Seveda veste! Sej ste v njej živeli! Ampak z njimi skrivate tudi -, ki jih prav tako poznate, ker ste v nepremičnini živeli. To kar opazi agent kot + je pomembnejša informacija. Ena sam stavek agenta, lahko včasih odtehta dolge hvalospeve lastnika.),  se povlecite nazaj in pustite, da agent predstavi stanovanje. TO ima svoj namen!! Preidimo še ne pogajanje. Se vam zdi, da ste boljši pogajalec od agenta, morda tudi ste, čeprav je to del našega poklica in nam gre kar dobro od rok. Ampak samo agent, je tist, ki bo lahko nazaj poklical starega interesenta, pa pri tem ne bo izpadel obupano in se postavil v podrejen položaj, kjer cena samo sunkovito pada. Ker cilj našega poklica je, da se stvari zgodijo. Vaš cilj je, da se proda VAŠE stanovanje.

LE odprt in sodelovalen prodajalec, ki se sprosti je ključ za uspeh pri prodaji. Verjamite, imeli smo že nepremičnine s super cenami, dobre nepremičnine, ki čisto zaradi "psiholoških" razlogov niso šli v prodajo.


0 Comments

Različno slabi dnevi, različni blagoslovi

10/27/2015

0 Comments

 
Ne bom pisala o dogajanju s terena, ne o beguncih, ne o malčkih. Opisala bom zgodbo, ki se me je dotaknila. Sedim v taksiju in sem čisto v svojih mislih. Pa me zmoti taksist in reče: »Ali lahko prižgem čik? Živčen sem. Žena ima slabe dneve in komaj čakam, da še tebe odpeljem in grem domov.« Pomislim: »Kako lepo!« Če ni lepo je vsaj iskreno. To je pa lepo.

Odobrim zahtevo, čeprav sem nekadilec. Ne bo ubilo, če bom par minut pasivni kadilec. Iz radovednosti (Moja faza »zakaj« vprašanj se ni končala pri petih letih, še ker trajaja.) vprašam: »Kaj se je pa zgodilo, da ima slabe dneve?« Gospod odgovori: »Pri njej je tako. Ali ima slabe ali ima dobre dneve.« Mislim si, uuh, huda reč, in rečem: »Sej imamo vsi slabe in dobre dneve.« Gospod čisto tiho reče: »Ampak ona ima depresijo.« Opravičim se: »Oprostite, ker nisem povezala in sem bila neuvidevna. Nimam veliko izkušenj s tem. Pri meni in ljudeh v moji okolici je večja verjetnost, da kdo pristane v klubu anonimnih alkoholikov, kot na antidepresivih. Sem iz Bele krajine.« S šalo sem želela sprostiti ozračje. Ne vem, če mi je uspelo. Ampak je tudi res, da so moje izkušnje z depresijo omejene na poznavanje enega samega primera, in ko se je ta oseba v mladih letih »poskušala ubiti« (pol ure preden je kaj naredila je vsem razposlala sms-e) je dobila nov fotoaparat od staršev. Moje izkušnje mi govorijo, da je depresija=razvajenost. Ampak kot sem že omenila moje izkušnje o tej temi so izrednoooo omejene. Ampak nikoli ne veš kako se življenje obrne in kdaj boš potreboval te informacije, zato nadaljujem: »Kako pa to izgleda?«

Gospod nadaljuje: »Moja žena, je krasna ženska. Ampak včasih je hudo, zelo hudo. In takrat želim biti z njo. Ona ne zasluži, da je tako. Imela je težko življenje. Jaz tudi nisem razumel, jaz sem iz kmetov, pri nas se štala očisti, če je umazana, ne joka se 7 dni, zato ker je umazana. « Rečem: »Jaz sem tudi kmet!« Mišljeno je bilo v prenesemen pomenu, verjetno je razumel. Ni komentiral. :) Moje pripombe niso vedno posrečene in ne sedejo vedno tako, kot so bile mišljene. :) Nadaljuje: »Ampak ona mene rabi in jaz rabim njo, da vem, da bistvo mojega življenja ni, da sem taksist, ampak to da držim pokonci eno krasno žensko.« Pomislim: Gospod, a gremo mi organizirati eno tako predavanje, kjer bi vi ta odnos prenesli na vse sodobne moške. Coaching varianta. :)) Žene bodo projekt denarno podprele, zagotovo. Vsaki bi laskalo, da ded'c laufa domov, ker imaš ti slabe dneve. :)

Zahavlila sem se za vožnjo (seveda tudi plačala) in izstopila iz taksija. Še dolgo sem bila navdušena nad tem kako krasen človek je gospod, kako lepo je, da ima gospa tako podporo in kako pristno je bilo vse skupaj.Zaključek: Vsak človek nam je na pot poslana z razlogom in točno tak kot ga potrebujemo. Če ste tudi vi pomislili, zakaj nimam tako »krasnega« partnerja, verjetno tudi vi niste ta »krasna« gospa. :)) V bistvu je treba biti hvaležen, ker tega ne potrebuješ. Enako je z šefi, sodelavci, otroci, izkušnjami, okoliščinami…imate točno takšne kot jih trenutno potrebujete. Različna počutja, različni ljudje, različni blagoslovi! :)

0 Comments

Delo z ljudmi, človek in svet okrog nas

10/8/2015

0 Comments

 
Večino časa je delo z ljudmi nekaj krasnega. V spontanih življenskih situacijah jih spoznaš in si v pristni interakciji z njimi. Spoznaš njihovo družino, ljubke otroke in še bolj ljubke domače živali. Včasih je zelo veliko smeha. Le osebni stik te lahko napolni s tisto spokojnostjo, ki te dela zadovoljnega ko se zvečer uležeš k počitku. Samo človek ti lahko ob snidanju ponudi piškote, kavo, pogovor, ki ni nujno vedno poslovne narave, te usmeri k dobrim priložnostim, ti pove kaj novega, ti odpre novo obzorje, te povabi na kak družbeni dogodek.... Veliko je prednosti dela z ljudmi. Ljudje so v osnovi ena krasna bitja.

Ampak ni vedno tako zelo idilično. Včasih si zaželiš, da bi delal s stroji. Samo z računalniki! :) Ker ti kakšna stranka pokaže tisto grdo plat dela z ljudmi. Ko so ljudje tečni, zdirčni brez pravega razloga, ampak to si hitro razložiš, da ni zaradi tebe, ampak da bojujejo neko svojo bitko in da si se samo znašel ob napačnem času, na napačnem mestu.

Največ fustracij se ustvari, ko naletiš na nepoštenost. To si veliko težje razložiš. Ko sam delaš v najboljši veri, se trudiš, si pošten...nazaj pa dobiš nepoštenost. To je nekaj, kar te precej razjezi. ŠE bolj te razjezi, ko ti druga stran reče: "Pa kaj potem, to je del vašega dela." Ne, del mojega dela ni da se ukvarjam z nepoštenimi ljudmi. Nisem policaj! Tudi sodnik ne. Nimam ustrezne izobrazbe. Karkoli že počnete ne dovolite si prepričati, da je to normalno. Nekaj, kar bi morali sprejeti in biti tiho. Kaj v takem primeru narediti? Pri meni preverjeno deluje sledeča taktika: Ne dovolite si, biti to kar niste. In v tem primeru niste žrtev! Ta pozicija vam ne leži in še manj vam je všeč proces smiljena samemu sebi, ki ga pozicija žrtve prinese. Vso jezo pokažite strani, ki te je razjezila. Sicer vljudno, olikano, ampak odločno in z vsemi emocijami, ki jih je ta človek v vas zbudil. Najpogosteje jezo. Ko to naredite bo zagotovo sledilo olajšanje. Pokažite jim, četudi ste prijazni, še ne pomemni, da si boste dovolili, da vas nekdo izigra in vozi tako kot si je zamislil sam. To je davek, če si prijazen. Ker se v ljudeh avtomatsko zbudi volk, ki v tebi prepozna jagnje. Pokažite, da ste jagnje z karakterjem volka :).

Hkrati pa morate biti dovolj razsodni, da veste povleči črto. Naj se to jagnje ne cuka z divjim volkom. Ne dovolite si, da vas oseba zvleče v svojo lastno dramo in da se vse skupaj prelevi v mrcvarjenje, ki nima smisla, še manj pa cilja. Varujte svoje "kodre".:) Vedite kdaj je bitka vredna: Ko je kratka in ima višji cilj. Sicer ni vredna vašega dragocenega časa, pozornosi in živcev.

Pa še nekaj, z leti vse bolj verjamem v višjo silo. In bodite pozorni, ta višja sila je res pravična. Pozorno opazujte. Vsakič ko naletite napošteno obnašanje, slabo izkušnjo, karkoli takšnega, vam višja sila na pot pošlje krasne ljudi, dobre izkušnje in ti sporoči: "Vse je v ravnovesju." Dobro, slabo. Temno, svetlo. Mrzlo, hladno. Vse je odmerjeno v takšni meri, da vam koristi! Tudi negativna izkušnja koristi. Tako kot zima. Po dolgom poletju in prijetni jesneni, se na hladno in ostro zimo ne navadite zlahka. Ampak hitro spoznaš, da ima svoj čar in smisel. Vzemi bord in si naredi veselje! :) Ne jokaj na dejstvi, na katere nimaš vpliva. Umakni se s platna in umirjeno opazuj RAVNOVESJE! :)
0 Comments

Stanovanjski problem mladih in kako ga rešiti?

9/25/2015

0 Comments

 
Si tudi sami kdaj želite, da bi bili polž in da bi na svet že prišli z lastno nepremičnino na hrbtu? V Sloveniji je na hrbtu mladih ljudi zgolj nevidno breme stanovanjskega problema. Veliko manj oprijemljivo in udobno, kot polževa hišica. Ena taka nevidna škatlica, ki nas teži in bremeni. Še bolj je breme težko po 9 letih krize, ko smo bili 9 let navajeni poslušati: "Slabo je in ne veš kako bo v prihodnosti."  Pod vplivom takšnih izkušenj se zdi 40 letni kredit enak 40 let pripora v najbolj varovanemu zaporu.

Ampak veste to breme je kulturno določeno? Imam teti na Nizozemskem, tam je velika večina prebivalstva v najemu in to jim ne predstavlja problema. Tega so navajeni. Sploh ne razmišljajo o drugih opcijah. Veste, da je Slovenija edina država, kjer je možno energetsko izkaznico izdelati tudi za samo en del stavbe, ker je tako velik delež lastniških stanovanj kulturna posebnost? To, da si želimo biti polži nam je kulturno vcepljeno. In vsa čast tistim izjemnim posameznikom, ki k temu ne težijo in so slobodne ptice, ki delajo danes v tej, jutri v drugi državi Evropske unije ali sveta. Zavidam jim. Ker jaz imam tudi naravo polža, s parimi poskusi biti ptica:).

Torej to, da si želimo svojo lastno nepremičnino je nekaj kaj nas okvirja od zunaj. Če se tega zavemo, lahko ta okvir presežemo in živimo svobodno v najeti nepremičnini. Tudi to ima zelo veliko prednosti. Če pa po vsem prebranem še vedno čutiš, da se bolj udobno počutiš v položaju polža, pa je potrebno poiskati drugo rešitev! In rešitve vedno so!

Kompromis z lokacijo

Če pogledaš izven želenega področja, lahko najdeš veliko bolj ugodne nepremičninie, ki hkrati lahko nudijo enako ali celo večjo mero udobja. Tekšne nepremičnine si lažje privoščiš. Morda pa celo ni nujno, da živiš v Ljubljani oziroma tvojem mestu. Tudi to, da nam ena ura vožnje predstavlja izjemen problem je prav tako kulturno določeno. In zdaj boste rekli: "Ja, in kaj ko bom potem imel družino, takrat bo ta ena ura odločilnega pomena." Bleeh, lari fari. Otroka boste vpisali v vrtec, kjer je lokacija vašega dela in bo konc koncev enako, če boste eno uro prepevali pesmice v avtu ali pred TV-jem, doma. Ko bodo najstniki, vam ne bodo mogli vreči v faco: "Nisi preživljal čas z mano. Le na neke brezvezne aktivnosti si me vpisoval, da bi se me rešil." In takrat mu boš lahko rekel, ali se spomniš vseh najinih voženj, ko sva se ure in ure pogovarjala, zaradi njih si odrastel v to kar si. :) Poleg tega se boste po tej eni uri skupne vožnje, sprostili v zelenem okolju. 

Kompromis s stanjem


Če niste najbolj lena rit, boste šli v nakup nepremičnine, ki ni v izjemnem stanju in jo postopoma preurejali do želenega stanja. Presenetilo bi vas, ampak tiste bajne večerje s prijatelji o katerih vsi sanjamo, ko kupujemo nepremičnino, so le v naši glavi. 99% časa boste v tej nepremičnini samo vi in vaša družina, in nič ne bo narobe, če do popolnosti pridete postopoma. Med drugim, če imate prijatelje, ki bi vas imeli radi zgolj, če jim pričarate večerjo v popolnem vzdušju, se jih znebite in najdite take, ki vam bodo prinesli plato piva ter z vami pleskali. V najmanjšo roko so bolj zabavni. O tem kako priročni so, sploh ni potrebe razlagati.

Preverite kredite s slogani "Obrok kredita nižji od najemnine"


Naše gospodarstvo se prebuja, prav tako se prebujajo banke in takšni slogani niso več znanstvena fantastika. Morda se boste pri tem morali zateči na kakšno od zgoraj naštetih rešitev, ampak na koncu pa je res včasih lahko obrok manjši od najamnine. Zadnje čase so tudi pogoste zaščite v primeru brezposlenosti in podobne rešitve.

Družinski krediti


Več glav več ve. Več denarnic, večji kup zbere:). To lahko opazimo tudi pri humanitarnih akcijah. Ne bodite ponosni in tudi na svoj stanovanjski problem gledajte kot na humanitarno akcijo. Presenetilo vas bo koliko lahko zberete s pomočjo staršev in partnerja. In morda se bo, ko boste na kup zbrali vso podporno javnost, pojavila kakšna krasna zamisel oziroma rešitve problema, da družinski kredit sploh ne bo potreben ali pa boste lahko "kredit" odplačevali komu od družinskih članov (ali več njih), ki vas bo lahko počakal v primeru brezposelnosti.

Nakup večje nepremičnine in delni najem

Cena nepremičnin ne narašča sorazmerno z velikostjo stanovanja. Manjša stanovanja so dražja. Večja pa cenejša in zelo težje se prodajajo, tako da se boste lahko tudi pogajali glede cene. Pogumno se odločite za nakup večjega stanovanja in del stanovanja oddajajte najemnikom ali priložnostno prek sodobnih platform, ki omogočajo občasne nočitve turistom oziroma poslovnežem.  S tem lahko pokrijete velik del obroka. Ne boste verjeli koliko družin se v Istri v času poletja preseli v kletne prostore, da bi ostalo lahko dajali v najem turistom. To traja samo poleti, tudi vaš ukrep je lahko le začasen, do takrat ko si boste lahko ugodno življenje na celotni površini tudi privoščili.

Verjetno se bi našlo še veliko rešitev. Na svet je potrebno gledati zgolj s te prespektive, da je poln izzivov in ne težav. Ker izzive preskočite, težave pa bremenijo. Če nič od naštetega ni za vas, pa še vendo ostane že omenjena rešitev, da se vsak dan pogledate v ogledalo ter rečete: "Jaz bom ptica. Ne rabim spon in varnosti. Dovolj mi je le veter in svoboda." in ne poslušate neumnih pripomb polžev, da živite od danes do jutri. Ker ni pomembno kako živite, pomembno je da živite ter da ste zadovoljni. Morda tista polževa hišica ne prinaša nujno sreče, ampak samo nove težave, upsss izzive!

P.s.: Ste opazili, da pod rešitve nisem napisala: Preselite se k tašči v zgornji štuk? Tako zelo velik polž pa nisem. :) Ptica v meni se  začne pritoževati ob tej rešitvi. Čeprav je tudi to lahko rešitev.
0 Comments

Naredite svoj bivalni prostor bolj čist, na naravni način.

9/9/2015

0 Comments

 
Ker nekaj dam na kakovost bivanja, zato me je pritegnil članek, ker je v angleščini vam ga bom samo povzela na kratko. Zdi se mi super praktičen! Govori o tem, kako naš bivalni prostor prečistiti z rastlinami in kako ga narediti bolj zdravega za bivanje. Posebaj mi, ki živimo v mestih imamo včasih kar upravičen sum, da naš bivanski prostor ni najbolj zdrav za bivanje. Ogroža nas tako umazan zrak iz zunanjosti, kot vlaga, plesen, prah, barve, delci gradbenih materialov, strupi, ki jih vnesemo sami z čistili in podobno... Znanstveniki naj bi preučevali rastline in ugotovili so, da imajo nekatere rastline večjo sposobnost filtriranja in uničevanja hlapljivih organskih spojin (upam, da je prevod ustrezen). 

To so 6 rastlin, ki jih je fajn imeti v stanovanju, še posebaj če živiš v mestu:

1. Aloja Vera- je najbolj prepoznavna in najlažje se jo pridobi. Z veseljem, vam jo bo podaril že kdo, ki jo že ima, saj vsako lepo požene nove poganjke in se pridno širi. Naj bi bila super za zviševanje ravni kisika v domovih in čiščenje formaldehidov, ogljikovih dioksidov in monoksidov. 1 za vsak odprt prostor. Če je odprto celo nastropje je dovolj zgolj ena na nadstopje.

2. Chlorophytum Comosum- Živkasta kosmulja je slovenski prevod. Naj bi bila sposobna opravljati fotosintezo pod minimalnimi pogoji osvetljave. Čisti strupe. Ena rastlina je sposobna prečistiti 200 m2.

3. Hedera Helix-  Navadni bršljan, ki ga lahko prinesete iz gozda in si ga "udomačite". Ne bi smel manjkati v nobenem domu v mestu. Naj bi čistil plesen (60 %), fekalije in vse osale snovi, v samo 6 urah od vmestitve v prostor.

4. Spathiphyllum "Mauna Loa"-Samolist, spatifil - naj bi bil odličen pri odpravljanju kemičnih strupov, ki jih sami vnesemo v prostor.

5. Sansevieria Trifasciata "Laurentii"- ji po slovensko rečemo taščin jezik oziroma pisana bajonetka, je idealna tudi zato, ker je skromna in skoraj neuničljiva. Zelo je odporna in ne potrebuje veliko svetlobe, skoraj jo ne. Čisti stupe in proizvaja veliko kisika. Primerna je za spalnice, saj kisik proizvaja tudi po noči.

6. Ficus Elastica- Fikus, čisti strupe in je enostavna za vzdrževanje. Pozor le, če imate majhne otroke ali živali. Listi so strupeni. Za prostor od 80 m2 so potrebni 3-4 fikusi.

(Vir: Health Extremist)


Pri iskanju slovenskih nazivov, sem naletela na podobne članke, ki sicer omenjajo tudi druge rastline. Vam jih pripenjam:

https://iskreni.net/zdravje/skrb-za-zdravje/1852-6-loncnic-ki-cistijo-zrak.html
http://www.dominvrt.si/clanek/top_10/sobni-cistilci-zraka.html
http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/bivanje/rastline-cistijo-zrak

Sicer pa je tudi rastline v prostor potrebno postavljati z glavo, preveliko število rastlin in neustrezne rastline so lahko tudi škodljive. Zato se je potrebno otem poučiti in rastline postaviti tako, da so optimalne za prostor in prostor za njih.









0 Comments

Predmet ogleda je nekomu dom. Spoštujmo ga.

6/17/2015

0 Comments

 
Nepremičninskim agentom in strankam je ogled nepremičnine tako rutinska stvar, da včasih pozabimo biti spoštljivi. Pred kratik sem sama sebe ujela, da mi je moj notranji glas rekel: "Maja, SEZUJ SE! V tej hiši so majhni otroci." Gledala sem dva mala angelčka, ki jima je bilo že tako naporno, da po njunem domu hodijo neznanci in da je njuna igra prostorsko omejena. Če pa poleg tega, te neznanci gledajo na ta prostor zgolj kot predmet ogleda in ga ne spoštujejo, je še toliko bolj naporno.  Nekaj kar je nam zgolj predmet ogleda, je drugi strani dom. Edini, ki ga trenutno imajo. Katerega imajo radi in so nanj čustveno navezani, kljub temu da iščejo bolj ustrezno nepremičnino.

Moji predlogi za stranke, ki si ogledujejo nepremičnine:

1. ČE TI NEPREMIČNINA V OSNOVI NE ODGOVARJA...: ...si jo ne ogleduj. Zmotno je prepičanje, da si lastniki nepremičnin želijo čim več ogledov. Želijo si oglede, ki imajo potencial in če tvoj ogled že v osnovi ni ogled takšne vrste, ga odpovej.

2. SEZUJ SE:  ČE do ogleda pride, se obvezno sezuj. Tudi sami si v lasno bivališče ne nosite umazanije iz zunanjega sveta. Ne počni tega drugim ljudem.

3. NIKOLI NE KOMENTIRAJ NEGATIVNO NEPREMIČNINE: Če tebi osebno nekaj ni všeč, ali se ti zdi neustrezno, to še ne pomeni, da nekomu drugemu ne bo všeč. To kar si ogleduješ, in v čemer iščeš napake, je ena oseba celo življenje gradila, skupaj spravljala, urejala, vzdrževala, tako kot je najbolje znala in zmogla. Vsak negativen komentar lahko povzroči prizadetost. Svoje negativno mnenje lahko posreduješ agentu, nikoli pa ga ne izrazi pred lastnikom. Ne zmrduj se.  Ne vihaj nosa. Neutralno si oglej nepremičnino, zahvali se za možnost, da si jo ogledal in se vljudno poslovi. Tukaj nisi z namenom, da podaš svojo zvišano oceno stanja nepremičnine, ampak da si ogledaš ali ima nepremičnina potencial, da bi ti bila všeč in da bi jo kupil. Zato negativne pripombe preprosto zadrži zase. Zmrdovanje pa ne smemo zamenjati z čustveno nevtralnimi komentarji, ki jih spoštljivo izraziš in imajo namen vplivati na ceno. Tovrstni komentarji so konstruktivne narave. Ampak to počneš šele ko imaš resen interes za nakup, ne na prvem ogledu.

4. POHVALI: Na nepremičnini najdi eno, še tako majhno stvar, ki ti je všeč in jo pohvali. S tem boš izkazal spoštovanje do ljudi, ki so te spustili v svoj dom. Pohvala te ne zavezuje k nakupu. Lahko pa ustvari prijeten odnos tokom ogleda.

5. SPOŠTJIVO OBRAVNAVAJ VSE PRISOTNE: Izognite se situacijam, kot so: "Dober dan, ali ste vi lastnik? Ne. Samo tast ste." (Potem pa cel čas ogleda ignorirati pripombe te osebe, ker ni pomembna v procesu nakupa.) Izkažite spoštovanje do vseh.

Kupec je res Kralj in njegove želje so najpomembnejše. Ampak ta Kralj svojo pozicijo in naziv mora opravičit s spoštljivim odnosom in manirami!
0 Comments

Bolj za šalo kot zares

6/9/2015

0 Comments

 
Bolj ko mi poganjajo sive, bolj so mi tuji ljudje, ki pretiravajo z izgledom (Ne šalim se, res imam veliko sivih. Po porodu so začele poganjati kot nore.:)). Čeprav vem iz kje izvira ta ženska potreba po potrditvi. Pridejo dnevi, ko sem si tudi sama vredna, toliko koliko sem vredna v tujih očeh. Tudi sama kdaj podležem istem pritisku potrditve. Pa kljub vsemu nimam Iphona in drugega popularnega sra*ja. Pa ne da si tega ne bi mogla privoščiti, ampak sem preveč škrta in preveč racionalna, da bi mi te popularne stvari segle do srca.  Sama nikoli ne bi odštela 1000 eur za telefon. Ne bi ga znala paziti, ker zame je telefon, telefon. Potrošna roba. Sem tista oseba, ki ji je telefon padel že v morje, enkrat celo v wc školjko. Enkrat mi je na FDV-ju padel iz 1. nadstropja na teraso Net caffeja in prava sreča je, da nisem koga s tem ubila. Filmsko je poletel, ko sem zamahnila z torbico, na kateri nisem zaprla fršlusa. Mudilo se mi je domov večerjati. :) Ko so se v vrtcu učili ločevati odpadke, je moj sine telefon odnesel v kanto za smeti in jaz sem ga zasula z olupki krompirja ter ugotovila, da je tam, ko je kanta za smeti vibrirala in se sprehajala po kuhinji :). Ko smo ga našli smo rekli: "Bravooo, zadel si. To res sodi pod ostale odpadke.", čeprav so bili vmes tudi biološki. Nisem bila jezna. Če bi stal 1000 eur, bi v najmanjšo roko rekla: "Niik, kaj si to naredil?". Oštevala bi 1,5 letni zaklad, ker ne razume, da to je stalo 1000 eur.  Bleeeeh. Za to naj bi živeli?? Mene ni zraven v tej skupini sodobnih ljudi, ki živijo za to. Jaz sem za časom.

Imam nekaj popularnega-Uggice. Nisem jih kupila sama, že sem priznala, da sem škrta kot sam hudič in da ni dvolj reči: "To imajo vsi.", da bi izvlekla 3 stotaka. Moj denar ne spolzi tako lahko iz žepa.:) Dobila sem jih za darilo, ker sem eni Kanadčanki zložila garderobno omaro, tako krasno kot samo jaz znam. Po barvah, po kombinacijah, smiselno in na oko lepo.  Pa moram priznati, da ni slabo. Mehek kožuhček po katerem hodiš, nogica, ki diha... To bom še kupila. Nisem proti znamkam, ne me narobe razumeti.  Tudi ne rečem, da mi niso všeč draga oblačila in kakovostne stvari.  Ampak vseeno upam, da me nikoli ne boste videli v majci na kateri po sredini na veliko piše ime znamke. Upam. Ker mi ni ime D&G, ampak sem Maja. Ko vidim, da Kim Kardashian nosi nekaj, ne googlam kje bi lahko dobila iste stvari. Čeprav je ona tudi začela z zlaganjem omar in ima veliko rit.  V bistvu nama je skupno predvsm to :).

Pa ne želim soditi ljudem, ki živijo za potrditveni odraz v ogledalu. 1. zato, ker sem že v osnovi priznala, da se tudi sama ubadam z istimi demoni, ampak jih pomirjam na drugačne načine.  2. zato, ker kdo za vraga sem jaz, da bi komerkoli sodila. Še več, včasih pogledam tako žensko in iskreno rečem: "Res je privlačna." In to rečem iskreno in iz srca, ker lepe stvari, ljudi, je vedno fajn videti. Ampak kljub vsemu nimam potrebe, da bi sledila takem vzorcu obnašanja.

Ne morem spati zaradi resnih težav in jaz grem pisati blog o takih neumnostih. Recimo temu sproščanje.  :)


0 Comments

Pride mi, da spakiram in grem...

6/8/2015

0 Comments

 
Ne na Jamajko! Tam se gre, ko si dobre volje. Ko se poročiš...ali ločiš... odvisno od tega, kaj ti pomeni večjo radost :). Ne pa takrat, ko si zdolgočasen, jezen, slabe volje... Ko se mi nabere kak - preveč v življenju si želim iti nekam v Belokranjske loze, ob Kolpo, sama, ležati v viseči mreži in brati knjigo. To je moj ODKLOP! Knjiga. Pred kratkim sem ugotovila, da izrabljam knjige za pobeg. Nespoštljiva sem do njihove vsebine. Do njih se obnašam kot kak zvišan mestni frajer, ki izrabi dekle in ko jo čez nekaj let sreča na cesti, jo le bežno pozna. Nisem namerno "mestni frajer"! Ker knjige so zame več kot le napisane besede na papirju, so ljubezen. Čeprav sem res en gizdalin, ki nima najljubše. Vse so mi enako ljube. Ne morem v množici prebranih izločiti samo ene. Bleeeh, res zvenim, kot moški ki ni dozorel, da bi se odločil le za eno žensko. Ali gre res za pomankanje ljubezni in spoštovanja do knjige??? Ampak prisežem, jaz jih ljubim! Vse! In ne, ne morem izbrati le ene, ker bi delala krivico drugim. Veste koliko malih papirnatih src bi strla??? Morda bo z leti dozorel moj odnos do knjige, morda bom bolj prefinjeno in ciljno izbirala. Ampak veste, če v osnovi ne prebereš cele police, ne moreš vedeti katera je bila dobra. Tiste najbolj dobre te držijo pokonci celo noč. Čeprav nimam najljubše knjige, najljubšpega avtorja, so občutki ob vsaki prebrani čisto različni. Doživetje je različno intenzivno. 

Zame so knjige tista magična pot, ki me popelje v stanje, ko mi ljudje lahko težijo in jih ne slišim. Ne da se delam, da jih ne slišim. Dejansko jih ne slišim. Tako moč ima knjiga v mojem življenju. Moč, ki eni čustveni osebi, dovzetni za tuje besede, za tuja čustva, za sočloveka nasploh, omogoča da sočloveka ne sliši, ko ga noče. S knjigo v roki si naredim ovoj okrog sebe in nič ne slišim, nič ne vidim, izgubim občutek za čas ter je ne izpustim vse dokler se zgodba ne izteče. Knjiga mi je pomagala odrasti, z njo sem prebrodila marsikatero najstniško krizo, jezo, razočaranja in podobne situacije. V bistvu odraščam še zdaj. :) Ok, ok, dozorevam. :) Knjiga pa je moja zvesta sopotnica.

Ampak ne samo to, v branju knjig sem dobra. To počnem strastno. Za malico preberem trilogijo popularne knjige, o kateri vsi govorijo. Oziroma tiste nepismene čufte, ki ne vedo kaj je knjiga, si pogledajo film. 300 strani? Uhhh, daj mi eno noč strastne interakcije in jo pohrustam od prve do zadnje besede. Ne izbiram sloga, časa v katerem je knjiga nastala, vsebine ali žanra. V zadnjem letu sem prebrala od Cankarjeve Za narodov blagor, do popularne L.Hay Življenje je tvoje. Tudi te psihološke knjige si ne zapomnim za dolgo. Največkrat mi jih predlaga / podari mama, prepričana, da mi bo z njimi spremenila celo življenje, ne vedoč da jih  jaz preberem od a- ž, celo podčrtam pomembne dele, ampak si noben stavek ne vtisnem posebaj v spomin. Res sem en gizdalin! Tudi ne izbiram, posegam tako po starejših damah,
kot so naprimer Gospe Bovary, do popularnih mladih frajl, na primer Jej, ljubi, moli. Njo sem prijela na dar od najboljše prijateljice. Prebrala sem jo vsaj 3. Kljub temu sem zdaj morala v Googel vpisati "knjiga o popotovanju v Italijo, Indijo in Indonezijo", da mi je vrglo ven naslov. Pozabila sem ime te muhaste, mlade gospodične, v preposti beli obleki! Grozna sem!

Morda knjig res ne spoštujem v pravi meri, ampak prisežem, da jih ljubim! Vsako posebaj in vse skupaj!



0 Comments

Nepremičninar v vlogi svetovalca

6/2/2015

0 Comments

 
Pred kratkim sem bila postavljena v zanimivo situacijo. Iz nepremičninskega agenta, sem se morala preleviti v pravnega svetovalca. Nisem pravnik. Tudi begalo me je dejstvo, da je bila posrednica pri tej zadevi že prisotna, ampak ji kupka ni zaupala. Zaupanja ne pridobiš s podpisom pogodbe s katero kupca vežeš k sodelovanju, ampak takrat ko odnos sodelovanja zaživi, ko ti kot posredniku zaupata obe strani. Tvoja naloga je, da skrbiš za obe strani, razen če kupec nima lastnega nepremičninskega agenta.

V tem primeru se je vse odvilo hitro. Interesi, odnosi, pravila, vse je bilo precej zmedeno. Begalo me je tudi, kako bo name gledala posrednica, prodajalec in nasploh, kako bom kot "prijateljica kupke" imela pravico pogajanja o ključnih zadevah. Nisem bila prepičana, ali se bom sploh umestila v proces ali pa bom bila čisto odveč. Stranka me je prepričala z enim samim stavkom: "Jaz sem kupec in jaz lahko pripeljem na podpis pogodbe kogar hočem. Za MOJ denar gre."  Potem pa je izgovorila slavni stavek: "Nepremičnine, pa res niso gate, da se bi jih kar tako kupovalo. Jaz se moram maksimalno zaščititi." Še zdaj nisem prepričana, ali je šlo za naključje, ali ljudje, s katerimi stopam v stik preverijo mojo Facebook stran in potem pridejo do bloga ter ga pridno preberejo. Po statistiki sodeč, le nisem čisto dolgočasna in v napisanem najdete tudi kaj uporabnega.

Skozi to zgodbo gospe bom predstavila kako zelo ima gospa prav. Kupec je kralj!! Njegov občutek varnosti je bistvenega pomena. ČE imate pomisleke o konstrukciji nepremičnine, o materialih, ki so bili uporabljeni,..itd, na zadnji ogled nujno vzamite s seboj gradbenika. Opozoril vas bo na vlago, puščanje korit, radiatorjev, neustrezno izolacijo, itd. Gradebnik lahko tudi preveri skladnost gradnje, kajti nepremičninari lahko opazimo samo tiste najbolj očitne črne gradnje, ker nismo gradbene stroke. Gradbenik vam torej lahko preveri ali je nepremičnina v skladu z gradbenim dovolenjem in če je prišlo slučajno do sprememb ali so te spremembe v skladu s prostorskimi načrti, ali je odstopanja sploh mogoče legalizirati ali kupujete nerešljiv problem. Če vas skrbi energetska učinkovitost stvabe, s seboj vzamite energetika, ki bo preveril zakaj ima novogradnja D razred in koliko mesečno vas bo takšna tanjša izolacija stala v prihodnosti. V bistvu je veliko ljudi, ki jih lahko vključite v proces, da se zavarujete pred presenečenji.  Posebaj pri rabljeni nepremičnini je dokazovati skrite napake za nazaj zelo težko. ČE nič ni skrito, vedno veste ali so napake "vštete" v ceno. Nič ni narobe, tudi če na podpis pogodbe pripeljete osebo, ki ji zaupate in bo namesto vas preverila pogodbo in nasploh nadzirala kaj podpisujete ter kaj se dogovarjate. In res je! Vi ste kupec! Vi ste kralj! Vi odločate, kdo bo imel glavno besedo in kdo bo stvari preveril, opravil. Če je oseba laik in ni nepremičninske stroke še ne pomeni, da je naivna ali nevedena, ampak zgolj to da se zaveda, da jo lahko nekdo, ki je vajen terminologije, mehanizmov, postopkov,...čisto zmede in po nepotrebnem izigra.

Presenetil me je razplet in rezultat zgodbe. Preprečili smo marsikateri potencialni problem.  "Nadzornik" je tudi psihološko opravil svojo nalogo, gospa posrednica je stokrat brala kaj bo dala v podpis in bila pri tem izrazito skrbna. Nekaj določil smo premaknili, da so bili bolj pošteni za obe strani, dvosmiselno napisane stvari smo izločili, proces smo točno dogovoili. Konec dober, vse dobro!

Ne pozabite: Nepremičnine niso gate, da bi se jih nepremišljeno prodajalo ali kupovalo! Vi ste kupec! Vi ste kralj! Za vaš denar gre! 
 
0 Comments

PREVIDNOST IN INFORMIRANOST STA SESTRI DVOJČICI PRI PRODAJI NEPREMIČNIN

5/7/2015

0 Comments

 

Previdnost, je lepa lastnost, tudi sama jo posedujem in sem na njo ponosna, ampak danes sem ugotovila, da previdnost mora nujno biti križana z informiranostjo, sicer je sama sebi v namen. Prišla sem v stik s stranko, ki išče kratkotrajen najem, potem pa kupuje nepremičnino. Da bi razumela situacijo sem stranko prosila, da mi razloži položaj v katerem se je znašla. Gospa je prodala svoje 2-sobno stanovanje, v katerem je predhodno bivala s hčero in išče manjše enosobno stanovanje. Najprej za najem, potem za nakup. Odgovorim: »Gospa, ne razumem vas, zakaj najprej za najem? Če pravite, da ste ravno prodali prejšnje stanovanje?« Nepremičninarji imamo radi stranke, ki imajo svež denar.Nočem zavajati drugo stran in ji trditi, da stranka ima denar, a da se na koncu izkaže, da temu ni tako. Zato drezam naprej. Gospa mi razloži, da sta s kupcem njene prejšnje nepremičnine, sklenila posel sama, brez pomoči nepremičninske agencije. Še vedno mi ni nič jasno. Preidimo k bistvu! KJE ZA VRAGA JE DENAR? Izkaže se, da gre za to, da sta »iz previdnosti« gospa in kupec njene predhodnje nepremičnine, sklenila kupoprodajno pogodbo s pomočjo notarja. Oooo bog, še en tak primer. Čemu? Čeeeemuuu? Upam,da ve zakaj.

Preden razpletem zgodbo, naj razložim, da nepremičninarji srečujemo en poseben tip ljudi, ki so tako pametni, da ne potrebujejo pravnikov, ne potrebujejo nepremičninskih agentov, dovolj so si oni sami in notar, da uredijo vse nepremičninske zadeve. To pa res ni težko. Kje pa, samo da gre stroko, ki vključuje vsaj 12 različnih področji in da se nepremičninarji vsak božji dan učimo. Veliko brskamo, beremo, kličemo, sprašujemo. On pa kupuje in prodaja eno samo hišo v življenju, pa vse ve. Blagor njemu! Kje obstaja ta bližnjica do poznavanja vsega? Pokaži mi jo! Dam ti 2 % provizije!:)  Nasmehnem se jim in si mislim: Se boš že obrnil na nepremičnisko agencijo, ko bo tekla voda v grlo. S takimi se ni smisla naganjati.

Kupoprodajna pogodba ne rabi biti v obliki notarskega zapisa, razen če situacija ne zahteva tega. Gospa nadaljuje, da je druga stran imela svojega notarja in da so jo izigrali. Hmmm. Čudno. Notarji ponavadi niso moji ali tvoji, ampak predvsem neutralne osebe, osebe javnega zaupanja, ki zapišejo dogovor in poskrbijo, da je temu res tako. Gospa in njena stranka, sta pri notarju sklenila kupoprodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa. V njen sta (zagotovo v prisotnosti gospe!), s pomočjo notarja med drugim zapisala, da želita, da se gospa izseli še preden v celoti zaključijo posel. Gospa pa o tem ni vedela nič. Morala bi vedeti! Bila je zraven. Ljudje nepremičninski posel jemljejo zelo lahkotno, dokler ne pride do težav. Prednost kupoprodajne pogodbe zapisane v obliki notarskega zapisa je neposredna izvršljivost. Tistim, ki to razumejo lahko koristi, tistim ki ne razume, pa mislijo da vedo, pa lahko boli! Zelo boli. Gospa je še dobro prošla! Lahko bi zapisali, da preide lastniška pravica na novega lastnika, še preden ji izročijo kupnino. In ko bi začel mehanizem neposredne izvršljivosti delovati, bi postalo zanimivo. Zelo zanimivo. :) Torej če ljudje nepremičninskega področja ne poznajo, ni dovolj le notar. Kajti, če kupec pozna področje bolje in ve kaj si želi doseči, lahko potegnete kratko.

P.s.: Vsaka povezanost z resničnimi osebami je zgolj naključna. :D Primer ni podan, da kogakroli prikaže v slabi luči, ampak da se lahko ljudje učijo tudi iz napak drugih. Vsak dela napake, samo modri jih ne ponavljajo.

0 Comments

2.4.-Dan zavedanja o avtizmu

4/2/2015

2 Comments

 
V družini imamo otroka z avtizmom. Gre za sina moje tete. Prvič sem se srečala s pojmom avtizmem v gimaziji pri angleščini, za maturo smo brali knjigo o avtistiščnem dečku, naslova knjige se ne spomnim več. Se je kdo? Spomnim se, da je deček delil hrano po barvah, ni maral hrane določene barve, oboževal je matematiko, imel je psa, ki mu je umrl- to si je zanimivo razložil, ni maral dotika in z očetom je ustvaril stik le z konico prstov, pa še ta kontakt mu je bil mučen.

Par let za tem izvemo, da ima naš Izak avtizem. Kakoje to možno? Naš fantek je srčen otrok in te z največjim veseljem objame. Za njega kontakt ni težaven. Ne deli hrane po barvah in...nasploh ni podoben liku iz knjige. Pomislim, da gre za pomoto. Naš fantek le manj govori, je v svojem svetu, ne mara gužve in...PREKLETO dobro zloži puzzle tudi do 500 kosov, v izjemono kratkem času. Način kako jih zlaga je shrljivo dober. Skozi prste spusti vse puzzle in izmed vseh puzzel najde sredinsko in začne graditi sliko iz sredine ter je zelo hitro zloži. Rad ima vodo in nasploh rad gleda kako voda pada.  Priznam, njegovi možgani verjetno res delujejo drugače, ampak vseeno, on ima rad kontakt. Kako je potem lahko avtističen??

Naberem si literaturo, pregledam forume, spkletne strani in downloadam si film Temple Grandin (Mimo grede odličen film, če si hočete razširiti obzorja in na svetovni dan avtizma pogledati kakovosten film, si ga lahko ogledate na sledeči povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=ERMRe8xDtZw).

Izvem, da je avtizem motnja in NE bolezen! Nima točno določenih simptomov in obsega zelo velik spekter različnih vedenj in da noben avtistični otrok ni enak drugemu.

Ne vejo vzroka, ki pripelje do te motnje. Le ugibajo. Nekateri pravijo, da gre za pojav sodobnega časa, da je to posledica konzervansov v živilih, nekateri da je posledica hormonske kontracepcije, spet drugi, da...veliko je ugibanj. Ampak zagotovo se ne ve, zakaj je danes takšnih otrok več kot včasih. Ve se le, da avtizem ni deden, saj niso ugotovili nobenega ključa, po katerem bi se pojavljal.

Nekaj je znano: Možgani teh otrok delujejo drugače, kot večini populacije! Ampak to drugačno ni slabše, le drugačno! Mi smo ponosni, da imamo našega sončka, ki v naša življenja prinese nekaj drugačnega!! Obožujemo ga!

ZA KONEC BI OB TEM POMEMBNEM SVETOVNEM DNEVU PODALA POHVALO IN PRIZNANJE MAMICAM TAKIH OTROK!
Biti mamica takšnemu otroku je bolj zahtevno (npr. Naš Izak spi manj kot kdorkoli, ki ga poznam, morda vse skupaj 5 ur, ne uči se po enakem principu kot ostali otroci in nasploh je njegovo vedenje težje nadzirati, tudi ne mara biti nadziran), zato vse pohvale mamicam, ki so angeli varuhi tem bitjem! Zame je moja teta heroj, ki se vsak dan pogumno poda v bitko vzgoje drugačnega otroka! Ponosna sem na oba!




 
2 Comments

Za kaj/koga gre?

3/30/2015

0 Comments

 

Sprehajam se po centru Ljubljane na stojnici piše: Za otroke gre. Na tleh s kredami mavrični napis: Za homofobijo gre. Nasmehnem se. Simpatičen boj. Brez granitnih kock. Tudi če se je vrgla kaka kreda, velike škode ne bi smelo biti.

Preden začnem razpletati moje mnenj, naj povem, da močno verjamem: Da na "velikost" oziroma "majhnost" neke osebnosti ne vpliva ne spol, ne rasa, ne etična pripadnost, ne spolna orjentacija ali kakoli drugega... ČLOVEK JE "VELIK", ČE JE ČLOVEK! Če se vsak dan znova odloči, da bo ravnal pošteno, dobro in da bo svojo osebno ravnotežje vleče bolj k + kot k -. Življenje me je naučilo, da na svetu ni dobričin in ni zlobnih likov iz telenovel. Vsi smo mi malo beli, malo črni...pretežno mavrični:).

Kljub temu, da poznam nekaj gejev in se z njimi družim, razumem tudi drugo stran. Mama sem in pred letom dni, ko je mojega leto dni starega sina 1. držal v rokah (meni zelo drag) prijatelj, gej, sem se spopadala z čudnimi občutki. Oprezno sem ga opazovala in skrbno nadzirala vsak njegov dotik. V mislih sem sama sebe oštela: Maja, primitivka ena. Si postala omejena? Objela sem prijatelja okrog ramen in (bolj za lastno pomiritev) rekla: "Lušna sta."

Ko je odšel sem ostala sama in si poskusila razložiti ta čustva, strah, ki je privrel na dan. Rekla sem si: On je dobre človek, s kom si deli posteljo, ne vpliva na to dejstvo.  Ampak zakaj se je rodil strah, ko je posredi moje malo bitje?  Se je moje mnenje drastično spremenilo?

Prvi poskus pomiritve: Za medije gre! Enako bi se počutila, če bi se mojemu otroku približal duhovnik (ironično, ampak nasprotni pol v tej vročekrvni belo-črni debati) in bil pretirano prijazen. Oprezno bi ga gledala in tehtala njegove namene. Opazovala bi, če je čutiti pedofilske vzgibe. Ampak ne gre samo za to.

Čeprav sem rojena v liberalnih časih, vzgajana v duhu, da je pomembno le to kak  človek si, kljub vsej prebrani literaturi o gej populaciji, kljub poznavanju gej posameznikov..., v meni prebivajo tista skrita čustva, s pomočjo katerih ljudi delimo na "moje- bolj poznane in bližje" in "vaše-tuje, nepoznane". Tista bedna  čustva, ki so tolikokrat bila zlorabljena za vojne, pokole, in vsa hudodelstva. Čeprav se trudim držati nad tem, so tu.

Ljudje, ki so organizirali stojnice niso tako nedolžni, želeli so izkoristiti moje najglobje strahove pred neznanim in "tujim". Dobro vedo, kje se ta strah prelomi tudi pri ljudeh, ki se trudijo biti liberalni. Pri otrocih! Skoraj bi se ujela v past in zavrgla svoje izkušnje, o tem da so gej ljudje enako pisani, kot vsi ostali. Kako mora biti šele z ljudmi, ki ne poznajo nobenega geja ali s tistimi, katerih poznavanje gej populacije obsega le enega geja, ki se šele spopada s spoznanjem, da je je gej in je ponorel ob množici priložnosti ter ne ve kaj bi z vsemi temi čustvi, ki jih je dolga leta zatiral in skrival. Verjamem, da taki ljudje hitro tečejo k stojnici oddati podpis. Pa so zaradi tega homofobi? Sem sama globoko v sebi homofob? Se bojim gejev? Jih sovražim? NE, NE in NE.

Tudi, če mislite, da morda ne bi bilo najboljše, da otroci rastejo v gej družinah, verjamem, da niste sovražno naravnani do gejev. Za
ksenofobijo gre. Strah vas je tujega, neznanega. V resnici ne poznate nobene gej družine, nobenega otroka, ki je rastel v gej družini in ne veste, v kakšno osebo bi zrasel. Strah vas je, radi bi obvarovali mala bitja. Pred čem? Pred lastmi strahovi! A strah je votel in ima velikeee oči:)). 

0 Comments

Od viška glava (ne) boli

3/24/2015

1 Comment

 
Del nepremičninskega posla je tudi grajenje baze nepremičnin. Kličem enega gospoda in ga povprašam, če je za sodelovanje z našo nepremičninsko agencijo Stanart d.o.o.. Gospod mi besen razloži, da je sodeloval z 10 različnimi agencijami in, da to je višek, glas se mu rahlo zatrese v dokaz silovitih čustev. Povprašam ga po podrobnostih in mi razloži, da je hotel sodelovati kar z vsemi agencijami, da bi si povečal možnosti prodaje, da zdaj pa zaradi teh trapastih agencij njegovo luksuzno stanovanje nihče noče.  V nekaj minutah mi je vse jasno. Takšnih gospodov na terenu srečamo veliko. In morda je čisto naključje, ampak so ti posamezniki moškega spola, ker se mi zdi, da ženske bolj razumemo logiko, da če se nekaj preveč ponuja, izgubi vrednost. Vrednost je nekaj čisto psihološkega!

Da bi stvar razložili jih prenesimo na medosebne odnose. Moški, se vam je kdaj zgodilo, da vam ni bila všeč postavno lepo dekle, ki se ni cenilo? Enako je z nepremičninami, če je v ozadju lastnik, ki oddaja vtis, da ne ceni nepremičnine in nepremičnino "ponuja", namesto da bi  ponosno prodajal, v očeh kupca izgubi vrednost. Slovenski trg je majhen, kupci so ciljno usmerjeni na točno določen tip nepremičnine, ta segment trga poznajo do potankosti. Posebaj v današnjih časih, ko je nakup nepremičnine izredno načrtovana in nič kaj hipna odločitev. Moj nasvet je izberite zgolj eno nepremičninsko agencijo in ne pravim, da nujno našo, izberite tisto za katero čutite, da bi z agentom lahko vzpostavili odnos zaupanja. Kajti le to je pomembno, da čutite, da osebi lahko zaupate, da vaš 6. čut pravi, da gre za osebno z integriteto. Ni pomebno, da vam agent zatrjuje, da ima trenutno kupca. Veliko agencij zavaja, da imajo kupca. Prodajo vam upanje v zameno za sodelovanje. Največkrat ste razočarani. Gre za zavajanje, kajti vsi nepremičninski agenti vemo, tudi ko nekoga kontaktiramo z jasnim ciljem in za nas jasno povezavo med akterji na trgu (to tudi največkrat počnemo, ker je to naš poklic), nikoli ne moreš garantirati, da bo ravno ta kupec kupil načrtovano nepremičnino. In če obljubljaš, zavajaš.

Poleg tega, če ima druga nepremičninska hiša kupca, ki se zanima za tvojo nepremičnino se med seboj kontaktiramo in sklenemo medagencijsko pogodno. To je za vas najboljša situacija, saj dobite čisto svojega svojega agenta, ki ga zanimajo zgolj vaši interes in ščiti zgolj vas kot svojo stranko in vse to za enako ceno.  Zakonsko določen honorar si agenciji med seboj razdelita. V tem primeru imaš lastnega zaščitnika tvojih pravic, interesov za enak strošek.

Čutim, da se vam v tem delu teksta prebudijo črvički dvoma in se vprašate, zakaj potem sodelovati z nepremičninsko agencijo, če pa ni point v tem, da ona obljublja kupca. Ponosna sem na vas ker razmišljate. Zato, ker na trgu obstajajo dve skupine kupcev, tisti neobremenjeni optimistični, ki jih zanimajo zgolj zasebne ponudbe, saj bi agencija predstavljala zgolj strošek in tista druga skupina kupcev, ki se je v preteklosti že opekla, ki jim vse kocine na telesu poskočijo le ob omembi stavka: "Gremo na zaupanje." In ta skupina kupcev večkrat ima denar, ga ceni in dobro zaščiti. Torej je najbolj optimalno imeti zasebno ponudbo in eno agencijsko ponudbo, s tem zajameš oba tipa kupcev.

Morda si bom s tem tekstom zaprla kakšna vrata in ne bom 2., 3. izbira agencije, ampak kljub vsemu se mi zdi prav, da razložim kaj je najbolj optimalna pot za prodajo nepremičnine. V naslednjem tekstu vam bom razložila moja stališča o postopnem zniževanju cene nepremičnine in vam razložiti zakaj menim, da taka taktika ni dobra. Zapomnite si: Nepremičnine niso spodnjice, da bi se jih nepremišljeno prodajalo ali kupovalo :).

Maja Piljić
Nepremičninski posrednik
Stanart d.o.o., P.E. Ljubljana
1 Comment

50 ODTENKOV Š(LJ)IVE

3/20/2015

0 Comments

 
Veliko je komentarjev na aktualen film, da tudi sama pristavim lonček:

Pripravljal se je ženski večer.Sem mlada mama in ženske večere, proste trenutke zelo cenim. Skakala sem od veselja po stanovanju, poljubljala likalnik za lasi, ker se že dolgo nisva videla. Končno sem se lahko spravila v ozke kavbojke, obula visoke škornje in ponosno odkorakala v »nočno življenje«. Že nekaj časa zaspim s sinom ob 8 in to bo res nočno življenje. O knjigi nisem vedela veliko, samo to da je popularna in erotična. Celo nisem vedela, da je sado-mazo. V času, ko je izšla mi ni bilo do te mere dolgčas, da bi jo vzela v roke. Poleg tega, pa že od gimnazijskih časov GOJIM (=negujem, da obstane) zvišan odnos do množičnega. To so fosilni ostanki ene moje stare, najstniške, uporniške identitete. V kino sem se odpravila s prepirčanjem, da grem gledati slab in množični film. Tako sem, mimogrede, zasledila na spletu. Rekla sem si:
 "Maja, s puncami greš uživati in film sploh ni pomemben." Pa me je presenetil in ja, BIL MI JE VŠEČ.

In ne, 50 odtenkov sive ni napačno prevedeno, ker se v leposlovju nikoli ni dobesedno prevajlo. In ne, point ni v tem, da on njo tepe in da je bogat, če bi bile to šljive nekega Stipe, bi ga že prijavila centru za socialno delo, ne, ne gre sploh za šljive. In ne, ni point v tem, da ona dva tam občujeta in se malo bičata. To je le začimba. Glavna jed in point je v tem, da film prikaže to, da smo ljudje v realnem življenju, tudi tisti navidez najbolj idealni, predvsem ena velika vreča emocij, ranljivi in vsak zase po svoje »zjeban«. Zato se v filmu/ knjigi najde toliko ljudi.

Kot sociološka duša, si zlahka razložim zakaj je za njim ponorelo tisoče in tisoče žensk.  Zakaj prav ženske? Ženske smo si same pridelale okoliščine, ko so moški neodločni. Naši arhetipi nekje v nas hrepenijo po dominanci moških. Vsaj v razmerjih. Moški pa so počasi postali vse prej kot lovci. In vsaka generacija pomika te meje med arhaično moškim in žensko podobo. V mojih srednješolskih letih se je že spodobilo, da ženska prva kontaktira moškega, v osnovnošolskih letih mojega brata so ženske odločale kdo bo s kom šel na valeto in bogi reveži, pri tem niso niti imeli besede. NITI BESEDE! Samo prišli so v naprej splanirano valeto. Gre za čas ženske prevlade in naša stara arhaična ženska, nekje tiho kriči iz nas in pri gledanju tega filma smo jo malo nahranile. Kar lepo se je umirila in sprostila svojo borbeno plat, ko je glavni junak gospodovalno vprašal junakinjo: »Si kaj jedla?« Skrbi me zate, skrbim zate. Pomembna si mi. Nisem zgolj moška spužva, ki zmedeno gledam vse bolj odločne ženske, ki stvari urejajo po svoje.

Pustimo stanje v družbi, vrnimo se na film. Zakaj mi je bil všeč? Ker je v meni spodbudil zanimanje. Nikoli o sad-mazo zadevah nisem razmišljala. Vedno se mi je zdelo, da gre za neke vrste osmišljanja spolnih praks, preganjanje dolgčasa. Pač se ljudje malo našemijo, jaz sem glavni, ti si glavna, simbolično te zvežem, da se ve kdo je glavni. Nič pretresljivega. Sej se tudi ljudje v službah na podoben način »mučijo«. Hehehe. V bistvu nikoli nisem razmišljala, da res obstajajo ljudje, ki jim je to način življenja. Ne fora, ampak nekaj pomembnega. Pomemben način pomiritve razburkanih čustev. Nikoli nisem razmišljala o tem, da zares obstajajo ljudje, ki uživajo v tem, da nekoga fizično ranijo. Nikoli nisem razmišljala o tem, kje se je moralo zalomiti tem ljudem v življenju, da imajo potrebo da nekomu odvzamejo voljo in dostojanstvo.

P.s.: Film je spodbudil, da sem šla brati 2. In 3. del. Dokaz, da point ni v tem, da ona 2 skačeta en po drugem je, da te preveč podrobne opise občevanja, ker preskočiš in hitiš do delov, kjer pisateljica pove kaj več o preteklosti, kdo je Mrs. Robinson, kdo je tist, ki je ubogega dečka ranil, kaj pove njegov osebni psiholog o tem,…itd do so vroči deli knjige. To je melem za našo dušo, tukaj se vsi po malem najdemo. V njej ali njemu, morda katerem drugem po svoje zavoženem liku. In ja, knjiga, film je prava umetnina, čeprav je množična ni nič manj fascinantna. Dotakne se najglobjega (tihega priznanja, da smo vsi po malo zavoženi zaradi te ali one stvari), kako je potem lahko plitka? Zato ker namesto žlahtne rožice drage, uporablja bolj življenske fraze? Morda ni najboljša življenska zgodba, morda ni najbolj pristna, morda bi lahko igralci odigrali bolje, morda...morda in morda. Ampak dejstvo je, da se je stvar dotaknila prekleto velikega števila ljudi, pa če si to priznajo ali ne! Če je definicija dobrega, všečno. Potem je film dober.

0 Comments
Forward>>
    Picture

    Maja Piljić


    ČLOVEK, ženska, MAMA, nepremičninska agentka, LJUBITELJICA LEPIH STVARI, blogger, tekstopisec marketinških besedil,          -in še in še...

    Categories

    All

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.